Vsak dan se prepričujem, da je le-ta zadnji, ko še prenašam to Njegovo obnašanje. Vsak dan se prepričujem da to ni zame, da si zaslužim več, hkrati pa tako težko zaspim brez Njegovega objema. Sploh ne zahtevam dosti. Želim si le nekoga, ki me bo imel rad, ki bo užival v trenutkih z mano in ki me bo spoštoval.

Kadar sva sama se imava tako lepo. Nikoli nama ni dolgčas, vedno počneva nekaj novega. Trenutno se učiva kuhati . Ko pa so zdraven njegovi prijatelji pa postane popolnoma drug. Večino časa posveti njim, saj pravi da jih noče zapostavljati zaradi mene. Se pa ne zaveda, da s tem resnično zapostavlja mene. In ne, nisem zavrta punca, ki ga nebi pustila nikamor in hotela da je 24/7 z mano.

Vseeno pa se mi to ni zdel tak problem, da ne bi mogla zdržati. Očutno sem mu pustila preveč. Ni ostalo pri tem, da bi prednost dajal prijateljem. PREDNOST je začel dajati DROGI!! ne razumem zakaj potrebuje tisti joint, da lahko zaspi. Ne razumem zakaj potrebuje speed, da zdrži do jutra na žurki. Ne morem razumeti zakaj potrebuje to fucking drogo, da se ima dobro!! Sam pravi da ni odvisen, da ve kje je meja in da bi brez problema zdržal brez. Kljub temu pa nima tako močne volje da bi se temu odpovedal.

Dala sem mu že ultimat “Jaz ali droga” in odločil se je da mu je več do mene in nehal. Minilo je nekaj mesecev in pozabil je na to obljubo ter spet začel kaditi travo. In spet so se začeli prepiri. Vsak dan me je že ob 8ih zvečer peljal domov, da je lahko šel s prijatelji na joint ali dva. Pred 14 dnevi je šel na party in ni hotel da grem z njim izključno samo zato, da se bo lahko drogiral .V soboto gremo v Rovinj na Umeka in spet je rekel, da raje vidi da ne grem, kot pa da ne bi posnifal par črt speeda . Sem res vredna manj kot ena fucking droga???

Ne vem kaj naj naredim. Nimam moči da bi ga pustila, hkrati pa ga ne morem pustiti da se uničuje. Pogovor zaleže za nekaj časa, nato pa nanj kar pozabi Najbolje da še sama začnem s tem, da pozabim na težave in sem imam SUPR D BEST NAJBOLŠ. Hja :S

Če bi mi kdo pred pol leta rekel, da piše blog, bi se mu samo nasmejala in vprašala kaj ima od tega da javno razlaga svoje življenje. In evo, kaj počnem trenutno, pišem svoj prvi blog . Počitnice so, pozno zvečer nimam kaj početi, zakaj ga ne bi pisala ? Poleg tega pa se mi dogaja milijon stvari. Če ne v realnosti, pa itak vedno nekaj premišljujem in sem že ugotovila, da če svoje misli zlijem na papir, mi je kmalu lažje. Bomo videli če se bo tole obnesno